TELEPATIJA

Bodite prvi, da pregledate ta produkt

Cena brez DDV: 23,65 € Cena z DDV: 25,90 €

Dostopnost: Na zalogi

  • Opis
  • Informacije
  • Oznake
  • Mnenja
Vsebina: UVOD.................................................................................................7 I. KAJ JE TELEPATIJA ? .......................................................................16 II. EKSPERIMENTALNA MENTALNA SUGESTIJA.............................19 1. Realizacija hipnotičnega sna na daljavo. ................................19 2. Realiziranje mentalno sugeriranih dejanj in gibov...............25 3. Realiziranje mentalno sugeriranih sanj..................................32 4. Realiziranje mentalno sugeriranih misli, predočb, občutkov in afektov.....................................................................................35 5. Eksperimentalni prenos predočb na velike razdalje................63 6. Navzkrižno dopisovanje............................................................73 III. ZNANSTVENE TEORIJE O TELEPATSKEM PRENOSU.................88 ZAKLJUČEK ...................................................................................114 – 5 –– 6 –UVOD Pri sugestivnem in hipnotičnem izražanju smo videli, da je hipnotizerjeva izrečena misel ali misel s strani posamezne osebe, zamišljena v avtosugestiji, bila tisti učinkoviti dejavnik, ki je odgovoren za izražanja psihe v teh stanjih človeškega organizma. Hipnotizerjeva misel ali misel posameznika, uvedena z voljo dotičnih oseb v delovanje, je gonilna sila pri tistih izražanjih, s katerimi smo se srečali pri opisu sugestije in hipnoze. Prav tako vidimo tudi, da so v običajnem življenju naša zavestno izvršena dejanja pravzaprav misli, realizirane s strani našega telesa v materijo. Takšno delovanje misli je pravzaprav daljinsko delovanje v prostoru in času, pa čeprav je ta daljava večkrat zmanjšana na najmanjši možni minimum. Pri inducirani sugestiji in hipnozi gre prav tako za neko daljinsko delovanje hipnotizerjevih misli, kateri s svojimi čutili oz. z izgovorjenimi besedami deluje na neki drugi organizem v smislu, da izvršuje njegove naloge. Zaradi tega te opravljene naloge niso nič drugega kot do neke določene meje prisilno izvršene misli. Medtem ko se pri verbalni sugestiji in hipnozi srečujemo z delovanjem hipnotizerjevih misli na preuče- vano osebo in z delovanjem izrečenih misli, ki so na preučevano osebo delovale na takšen način preko enega čutila, se pri pojmu mentalne sugestije in hipnoze oz. pri pojmu telepatije srečujemo s trditvijo, da je takšno delovanje mogoče tudi mimo znanih čutil, torej na način kateri izključuje normalno pot delovanja človeka, pa naj bo ta v budnem, zavednem ali nezavednem hipnotičnem stanju. Pri teh pojmih se torej srečujemo s trditvijo, da obstaja nadčutni prenos misli z enega človeka na drugega oz. da lahko človek s čistim mentalnim načinom deluje na um drugega človeka. – 7 –Trditev o obstoju čistega mentalnega delovanja človeka na drugega kot tudi trditev, da se to delovanje dogaja mimo znanih čutil, je pravzaprav popolnoma revolucionarna, glede na običajno fiziološko delovanje človeka na človeka skozi čutila. Ta trditev obenem zavrača celoten pogled na svet. Stara Aristotelova doktrina: »Nihil in intelectu quid prius non in sensu« je na ta način zmanjšana samo na eno možnost, kako pride človek do spoznanja zunanjega sveta. Ampak ta trditev po obstoju nekega delovanja človeka na človeka mimo znanih čutil, postane še bolj revolucionarna, če se vzame v obzir, da mnogi raziskovalci telepatskega prenosa misli trdijo, da se ta prenos izvaja preko nad fizikalnih energij. V celoti je razumljivo, da spada priznanje obstoja telepatije pod takšnimi pogoji med najtežja in tudi najbolj obsežna priznanja. Vsekakor, če se prizna, da je telepatija »direktno delovanje uma na um, mimo znanih poti preko čutil«, kot se glasi Myersova in Gurneyjeva 1 klasična definicija in če se temu priznanju še doda, da se to direktno delovanje izvaja preko nad fizikalnih energij, je očitno, da sprejemanje te definicije s seboj povleče zaključke, ki so tako daljnosežni, da lahko ima v svoji končni fazi to priznanje danes nedogledne posledice. Priznanje telepatije kot dejstva torej ni tako nenevarna stvar, kot bi se to zdelo na prvi pogled. Lahko bi rekli, da takšno priznanje s seboj indirektno potegne priznanje nad fizikalne kategorije in z njim obenem povsem odstopa od starega znanstvenega pogleda na svet, kateri je v fizikalnih energijah videl vso vsebino anorgan- skega in organskega življenja. _____________ 1) Moser: l. c. – 8 –Tako nas telepatija uvaja v parapsihologijo, nauk o pojavih, ki bi morali biti skrivnostni, oz. mistični zaradi tega, ker se je prej mislilo, da so ti pojavi izraz delovanja nekih okultnih ali, bolje rečeno, mističnih sil v človeku. Izraz parapsihologija je namesto starega imena okultizem danes sprejet že skoraj s strani vseh raziskovalcev tega področja iz razloga, ker a) v vsaki veji znanosti je nekaj 'skrivnostnega', če tega ne bi bilo, bi nam bilo vesolje fizično povsem jasno ter poznano in bi potem morale biti fizika, kemija, biologija in fiziologija poimenovane kot 'okultne' znanosti in b) ker se je pokazalo, da raziskovanje tega področja v prvi vrsti pripada psihologiji. S samim nazivom parapsihologija, se ne more reči, da se ta razume kot nekakšen privesek k normalni ali patološki psihologiji, temveč se želi samo poudariti podobnost teh izražanj človeškega organizma s psihološkimi pojavi, pa čeprav imajo nekateri pojavi izrazito fizični oz. biofizični karakter. Kar se pa tiče mistike teh pojavov, se lahko reče, da je čas za takšno mnenje o teh pojavih že davna preteklost in se jih vpleteni pravzaprav ne spominjajo več. Prav tako je še danes zakoreninjeno povsem napačno mišljenje med posameznimi intelektualci in učenjaki, da ima parapsihologija nekakšno, vsaj majhno, zvezo s spiritualizmom. Ta zveza je ravno takšna, kakršna je zveza med alkimijo in današnjo moderno kemijo, ali prav takšna, kot je zveza med starimi vrači in moderno medicino. Preden se podrobno spoznamo s prvim parapsihološkim izražanjem, s telepatijo, se je potrebno seznaniti z desetimi pravili razisko- vanja tega in drugih parapsiholoških izražanj. Ta pravila so: 1) Nobenih znanstvenih predsodkov. Odnos pričakovanja je edino pravilen pri vstopu v to novo področje raziskovanja. Iz zgodovine znanosti nam je že znano, kaj pomenijo znanstveni predsodki. – 9 –Slavni kemik Lavoisier je zaradi teh predsodkov gladko zanikal pojav meteorja, ko je izjavil, da je to navadno zemeljsko kamenje, katerega je 'nekdo' od nekod vrgel. 2) Nič se ne sme vnaprej šteti za nemogoče, zaradi tega, ker pred neizmerno možnostjo življenja padejo vse izkušnje. Mi se takšnih 'utopij' in 'nemogočega' spominjamo: telefon, telegram, podmor- nica, radiofonija itd. 3) Nikoli se ne sme pozabiti, da že en pozitivni dokaz razveljavi vse negativne argumente. Spominjamo se očitkov in argumentov proti Stephensonovi lokomotivi. Negativne posledice nas ne smejo prestrašiti, da ne bi s poskusi nadaljevali. 4) Raziskovanja se morajo izvajati brez vnaprej ustvarjenih teorij, pogledov in pričakovanj iz razloga, ker mi skušamo nezavedno deformirati dejstva in jih usklajevati z našimi navadami mišljenja, gledanja itd. 5) Ob misli na pritožbo fizika Fechnerja, je potrebno pri kritiki tujih raziskovalcev in navedb vedno upoštevati najbolj ugodne posledice, pa naj se nanašajo na metodiko ali uspeh. Na koncu vedno odloča zaupanje raziskovalcu, kot tudi njegova zanesljivost. 6) Ne sme se pozabiti, da so izredni pojavi redki, v kolikor so opaženi s strani zanesljivih prič in če so opaženi pod posebno srečnimi okoliščinami na prepričljiv način. 7) Slučaju in srečnemu trenutku se ne sme vzeti pravice sodelo- vanja. Zahteva: samo znanstveni eksperiment v laboratoriju je napačen. Najbolj genialen eksperimentator je narava. Zaupajmo se ji in odkrila nam bo svoj zaklad. »Pogosto so naključna – 10 –zaznavanja najboljša,« pravi Janet. To pri parapsihologiji velja dvojno, ker so pojavi in energije redko kdaj tako močni, da jih lahko jasno opazimo. Pojavljajo se skoraj svojevoljno in se le izjemoma po volji izzovejo in točno raziščejo. Zaradi tega je potrebno zlasti v vsej nedolžnosti prisluškovati naravi, da se na ta način zberejo izkušnje. Nato pridejo na vrsto znanstveni poskusi, prilagojeni novostim same zadeve, ki bodo dali točne rezultate. Samo na ta način se je mogoče ogniti zastarelim potem in s samim poskusom ne uničiti najbolj pomembnih dejstev. 8) S preučevano osebo se mora ravnati kot s posebej občutljivim instrumentom. 9) Nikoli se ne sme pozabiti, da je pomembno kako in na kakšen način se nekaj dogaja in ni toliko pomembno, kaj se dogaja. Vse je odvisno od pogojev opazovanja, ker je ni stvari, ki se je ne bi na takšen ali drugačen način dalo imitirati. 10) Vedno je potrebno paziti na vse mogoče izvore napak kot na možnost netočnega opazovanja. Še posebej pozorno na prevare, od najbolj fine do najbolj grobe. 2 Ta 'zlata pravila' raziskovanja parapsiholoških pojavov avtorice docentke dr. Moserjeve, veljajo pravzaprav za vsako znanstveno raziskovanje. 3 Še posebej bi želel poudariti prvo, drugo, četrto, osmo in deseto pravilo, ker se ta največ in najbolj pogosto kršijo. Še posebej opozarjam na pravilo, katero govori, da je s preučevano _____________ 2) Moser: l. c. 3) Podobna pravila raziskovanj parapsiholoških pojavov podaja Richet v »Experimentelle Studien auf dem Gebiete der Gedanken-ubertragung und des sogenannten Hellsehens.« Ferd, Enke, Stuttgart 1921. – 11 –osebo potrebno ravnati kot z izredno občutljivim instrumentom, to pomeni še posebej previdno in fino. Kljub temu se oseba, ki poseduje nekakšne nadnormalne sposobnosti ne sme smatrati kot nekakšna izredna izjema ali nekakšen čuden človek zaradi tega, ker so posamezni znameniti raziskovalci na osnovi svojih raziskovanj prišli do zaključka, da ima skoraj vsak človek vsaj potencialno v sebi eno od teh izražanj. Znanstvena pot raziskovanj teh pojavov je dolga kot tudi v ostalih vejah znanosti. Zaradi tega se moramo še bolj precizno seznaniti z možnostmi prevar in netočnega opazovanja iz razloga, ker je to pomembno za samo raziskovanje. Te možnosti so: 1) Nameravana in zavestna zlonamerna prevara: t. i. prava prevara lažnih metagnomov. Metagnom je znanstveni izraz za 'medij', za osebo, katera trdi, da poseduje nadnormalne sposobnosti. 2) Nameravana in zavestna nenamerna prevara: sem sodijo vse produkcije naših znanih iluzionistov. V to kategorijo sodi tudi t. i. Cumberlandizem, opažanje dejstev s pomočjo izkoriščanja neza- vednih gibov mišic, ki jih izvaja preučevalec in ne preučevana oseba. S pomočjo teh nezavednih gibov se izdajo preučevancu , kateri mora v tem smislu biti usposobljen, z neverjetno lahkoto dejstva, katera mora predstaviti kot dokaz svojih domnevnih nadnormalnih sposobnosti. Pri preučevanju telepatije pride v poštev tudi dejstvo, da mnoge osebe nezavedno s šepetom izgo- varjajo tiste misli, ki bi morale biti predmet telepatskega prenosa. 4 _____________ 4) To dejstvo je Lehmann izkoristil za svojo tezo, da se skoraj vsi poskusi, ki služijo dokazovanju telepatije lahko omejijo na podzavestno šepetanje s strani preučevalca oz. na normalni fizični prenos. – 12 –3) Nenamerna in nezavedna prevara, t. i. psevdo prevara t. i. psevdo metagnoma. Veliko preučevanih oseb na osnovi svojih opazovanj misli, da posedujejo nekakšne nadnormalne sposob- nosti. To njihovo globoko prepričanje je razlog, da se izdajajo za metagnome in da svoje povsem normalne produkte brez zlona- mernosti poskušajo prikazati kot resnične nadnormalne pojave. 4) Nenamerna in nezavedna prevara pravih metagnomov v transu, t. i. 'medialna prevara'. Trans je stanje podobno hipnotičnim sanjam in v tem stanju je tem osebam možno sugerirati prevaro s strani tretjih oseb večini preučevalcev in metagnomi potem resnično poskušajo sugerirano prevaro izvršiti. 5) Sugestija. Hipnotična sugestija podana v smislu posthipnotičnega početja, lahko da napačno predočbo pravega telepatskega prenosa. 6) Hiperestezija čutil: posamezni, komaj opazni znaki podani s strani raziskovalca, lahko preučevani osebi služijo kot kažipot za domnevno telepatsko izjavo. To dejstvo je zelo pomembno, če se poskusi vršijo od blizu, npr. v isti sobi in če raziskovalec dela dalj časa z isto osebo. Pri tem ni potrebno, da se raziskovalec ali preučevanec zavedata tega načina sporočanja misli. 7) Napačno zaznavanje čutil. 8) Nezadostno in površno opažanje. Znani so napačni izkazi raznih prič o istem dejstvu, katero je povsem nasprotno od resničnih dejstev. Takšno nezadostno in površno opažanje lahko nastane tudi zaradi prevelike utrujenosti od predolgega opažanja. 9) Pomanjkljivost spominjanja. Znane so deformacije oz. adaptacije danih mišljenj, odvisno od pogleda, kakršnega dotična oseba o neki stvari ima. To velja pri v naprej ustvarjenih mnenjih o nekih – 13 –stvareh. V tem primeru so skeptiki enaki tistim, ki naivno verjamejo. 10) Napačna interpretacija in napačno zaključevanje. Znana je zamenjava 'post hoc' s 'propter hoc'. Na ta način se v zvezo privedejo stvari in dejstva, katera nimajo nikakršne zveze. Tudi statistike so lahko napačno interpretirane. 11) Napačno ocenjevanje dobljenih rezultatov. Kar je nekomu absolutno pozitiven dokaz, je drugemu lahko le slab ali povsem neuspeli poskus dokazovanja. Prav tako pride v poštev precenje- vanje lastnih dobljenih rezultatov kot tudi podcenjevanje istih rezultatov s strani nasprotnika. 12) Slučaj. V kolikor obstaja, kot vemo iz izkušenj, lahko imitira pravi čudež, če ta tudi obstaja. Po drugi strani pa je povsem zgrešeno vsa dejstva pripisati slučaju. Zaradi tega so se vsi raziskovalci pri svojih raziskovanjih, še posebej pri telepatiji in jasnovidnosti obrnili k računu verjetnosti. S tem računom verjetnosti se bomo ob opisu teh raziskovanj še podrobneje pozabavali. Mnoge bo to verjetno motilo, zaradi očitka, da se ta psihična izražanja omejujejo na čisto matematiko oz. na tako osovražene številke. Ne sme se pa pozabiti, da je matematika od Pitagore do Einsteina najbolj idealen izraz človeškega zavestnega izražanja. Pri telepatiji k temu sodijo še izvori napak. Ti so: a) povečanje intelektualnih sposobnosti skozi določen čas, ki lahko nastane iz različnih vzrokov tako npr. skozi vajo, pozornost, navado kot tudi pri abnormalnih stanjih. b) t. i. konkordanca - to je psihična enosmernost mišljenja pri različnih ljudeh, katera počiva na podobnosti asociacij, dejanj, – 14 –načina govora itd. Ta podobnost ima vzrok v enaki vzgoji, enakosti okolice in poklica. Običajno pride do izraza pri bratih, pri oženjenih ljudeh, pri dolgoletnih prijateljih, v glavnem pri vseh osebah, ki imajo skozi dolgo skupno življe- nje ali skozi skupen način življenja podobne poglede. c) logika dejstev in naravni tok misli. Enakost psihičnega doživljanja lahko igra vlogo telepatije, če različni ljudje neo- dvisno eden od drugega pridejo do istih zaključkov. Enake navade lahko igrajo podobno vlogo, kot so to pokazali ekspe- rimenti asociacije. Z osebo, ki pri dokazovanju telepatije in drugih parapsiholoških pojavov igra zelo pomembno vlogo, se moramo še bolje spoznati. To je raziskovalec teh pojavov. Po Carringtonovem mnenju bi moral idealni raziskovalec teh pojavov imeti naslednje lastnosti: »Za to delo je potreben poseben trening; idealen raziskovalec mora dobro poznati ustrezno literaturo; mora imeti znanje fizike, kemije, biologije, fiziologije in fotografije. Poleg naštetega mora biti pozoren opazovalec, dobro mora znati presojati človeški značaj in motive ljudskega delovanja ter biti dobro poučen o 'čarovništvu'. Biti mora pretkan, hiter v mislih in akciji, vedno pripravljen na vse, potrpežljiv, toleranten, spreten, širokosrčen, hiter v dedukciji in opažanjih, sočuten, a poleg tega mora imeti še veliko smisla za humor. Ne sme biti praznoveren, hkrati pa mora biti prost vpliva fanatizma tako znanstvenega kot teološkega. Na kratko, našega idealnega raziskovalca bi zelo težko našli; za takšno raziskovanje se mora tako rečeno roditi.« 5 _____________ 5) Carrington: »The Psychic world« Methuen & Co.Ltd. London – 15 –I. KAJ JE TELEPATIJA ? Že ta opis dejavnikov, ki je omejen na najbolj potreben minimum, daje slutiti na kakšne težave naleti znanstveno raziskovanje para- psiholoških pojavov. Pri telepatskem prenosu razlikujemo osebo katera pošilja vsebino telepatskega prenosa t. i. agenta in osebo, ki vsebino telepatskega prenosa sprejema – percipient. Pri raziskovanju telepatskega prenosa pridejo v poštev tri možnosti: 1) agent in percipient sta zavestno in v naprej sporazumna o poskusu telepatskega prenosa, 2) samo agent ve za poskus telepatskega prenosa, percipientu je poskus nepoznan, 3) agent in percipient ne vesta, da se telepatski prenos dogaja. V prvi dve skupini sodi eksperimentalna telepatija, tretjo skupino pa tvorijo izven eksperimentalne telepatije običaj- nega življenja. Razne vrste telepatij glede na vsebino prenosa, bomo spoznali kasneje. Ko sta Myers in Gurney označila telepatijo kot direktno delovanje uma na um mimo znanih čutil, sta to definicijo telepatije za boljše razumevanje razširila v smislu, da je »telepatija samo pojem, ki obsega mnogo dejavnikov, ki imajo to skupno oznako, da um deluje na drugega na do sedaj neraziskan neposreden način. Ta pomembna razlika od vseh ostalih dejstev konstituira skupno zvezo in opravičuje združitev dotičnih pojavov pod tem skupnim pojmom, kljub vsem ostalim razlikam.« 6 Resnično bomo videli, da pojem telepatije obsega niz različnih pojavov.

Dodatne informacije

ISBN 978-961-246-685-5
Format A5
Vezava Broširana, Trda
Avtor Karlo Marchesi
Država Srbija
Jezik SLV
Število strani 180

Oznake produkta

Uporabite presledke, da ločite oznake. Za fraze uporabite enojne citate (').

Napišite vaše lastno mnenje

Loading...
Počakajte...