HIPNOZA

Bodite prvi, da pregledate ta produkt

Cena brez DDV: 23,65 € Cena z DDV: 25,90 €

Dostopnost: Na zalogi

  • Opis
  • Informacije
  • Oznake
  • Mnenja
PREDGOVOR 7 Uvod 11 Zgodovinski pregled 21 KAJ JE HIPNOZA? 33 STOPNJE HIPNOTIČNEGA STANJA 38 1. Sugestija v budnem stanju 38 2. Sugestija v globljem stanju budnosti 43 3. Hipnotično spanje 51 4. Somnabulizem in katalepsija 57 4. Posthipnotično delovanje 67 5. Zdravljenje v sugestiji in hipnozi 75 EKSPERIMENTALNA HIPNOZA 90 1. Fiziološki učinki 90 2. Takoimenovane negativne halucinacije 96 Stigmatizacija in druga avtosugestivna stanja 107 Sklep 118 PREDGOVOR Človek je vedno poskušal pojave, ki jih je srečeval v svojem življenju, razložiti na način, ki bi popolnoma zadovoljil njegovo željo po spoznanju. Iskanje tega spoznanja, iskanje resnice izven spoznanja in v njem samem je pripeljalo do razvoja znanosti ter do njenega zmagoslavnega pohoda v svet neraziskanega, najprej kot raziskovanje fizikalnega vesolja, pozneje kot raziskovanje človeškega telesa. Medicina in biologija sta na tem področju proslavljali svoje resnične zmage. Dali sta odgovor na številna vprašanja, tista, ki so od nekdaj zanimala človeka; hkrati pa so te veje znanosti pokazale, da je človek integralni del dogajanja, ki ga imenujemo življenje. Raziskovanja so pripeljala do različnih odkritij. Znanost je prodirala vse globlje, pri tem so se pojavljali vse večji in težji problemi in končno je prišlo do spoznanja, da življenjskega delovanja ni mogoče razložiti z materialistično–mehanicistično teorijo, kakor se je to na začetku predvidevalo. Znanstveno raziskovanje je namesto enostavnosti, ki se je pričakovala, naletelo na vse bolj zamršene probleme; namesto končne razlage se je zdelo, da je potrebno preveriti vse pridobljene rezultate ter na osnovi tega poiskati bolj resnične in bolj točne formulacije pridobljenega znanja. Na dolgi in težki poti raziskovanja so znanstveniki naleteli na nekatere pojave, na delovanje človeka, ki je že od starih časov bilo vsem znano – razen uradni znanosti. Odkrili so pojave, ki so jih resni znanstveni krogi imeli za tako absurdne in fantazijske, da je vsak znanstvenik, ki je te pojave samo omenil, že vnaprej moral računati s tem, da bo uničil svojo znanstveno preteklost in postal “mrtev” človek. Pojavi, o katerih tukaj govorimo, so t. i. “okultni pojavi”, tisti za katere danes toliko ljudi, celo zelo izobraženih govori, da spadajo v vrsto t. i. “mističnih” pojavov, pri čemer se beseda “mističen” pojav razume v najslabšem pomenu. Še več, za tovrstne pojave se trdi, da sploh ne obstajajo. To sta v prvi vrsti telepatija in jasnovidnost, prenos misli iz uma v um zunaj fizikalne poti in “gledanje” dogajanj in procesov v preteklosti, sedanjosti ali bodočnosti. Res je, da se danes hipnoza ne obravnava kot nek “mističen” pojav, verjetno zaradi tega, ker ljudem večinoma niso znana tovrstna delovanja. Če bi jih povprečen človek poznal, bi verjetno tudi hipnozo prištel k tem zloglasnim “mističnim” pojavom. Znanstveno raziskovanje omenjenih pojavov se je začelo pred okoli sedemdesetimi leti. Od takrat se je položaj toliko spremenil, da se ti pojavi raziskujejo na posebnih oddelkih številnih univerz. Pot raziskovanja je zaznamovana s slavnimi znanstvenimi imeni, tako da se bodo v tem prikazu pred nami zvrstila imena Crookesa, Lodgea, Barretta, Charcota, Richeta, Jamesa, Hyslopa, Hodgsona, Lombrosa, Curieja, Janeta, Morsellija, Wagner-Jauregga, Flammariona, Bozzana, Pavlova itd. To so imena znanstvenikov, za katere lahko trdimo, da so ustvarili današnjo znanost. In nenazadnje, tukaj bomo prikazali raziskovanje pojavov na univerzah, kjer obstajajo posebni raziskovalni oddelki, posebej delo na univerzi Duke in Bonn. Delo drugih univerz, od Harvarda, Cambridgea, Oxforda, Upsale, Leydena, Pariza do Groningena itd. se, zaradi obilice podatkov, ne bo moglo upoštevati. Tukaj bi rad opomnil, da je Rhine v svoji obširni monografiji o telepatiji in jasnovidnosti navedel čez 360 znanstvenih metodoloških del posameznih univerz, ki so izdana do leta 1939. V zvezi s tem ne bi hotel pustiti neomenjeno dejstvo, da je bil pred nekaj leti na berlinski univerzi, v okviru oddelka za biologijo, odprt oddelek za preizkušanje in raziskovanje pojavov t.i. fizikalnih medijev: teleplastike, aporta, levitacije, materializacije itd. Omenjenim in neomenjenim prvakom naše znanosti, ki so pogumno in brez strahu opravili najtežje pionirsko delo, kljub vsem mogočim preprekam, kljub vsem mogočim tudi najtežjim okoliščinam raziskovanja, kljub številnim ostrim napadom, naj tudi tukaj poleg drugih, ki so to naredili, izrečemo občudovanje njihovega pogumnega zastopanja Resnice. Ta prispevek o vedenju o omenjenih pojavih sem izdelal z namenom, da odstrani številna vraževerja, številna netočna in napačna mišljenja. Delo je razdeljeno na dve poglavji: v prvem poglavju je obširno prikazano raziskovalno delo posameznih znanstvenikov, v drugem je prikazano metodološko delo univerz, posebej tistih v Durhamu in Bonnu. Obe poglavji sta namerno prikazani obširno, z razlogom, da se vsak zainteresirani bralec natanko seznani s posameznimi značilnostmi pojavov ter da si na tej osnovi ustvari čim boljšo predstavo o tem, kako daleč in v kakšne globine psihe vodijo. Tisti, ki jih metodološko delo univerze, izdelano na osnovi okoli pet milijonov posameznih poskusov, ne zanima, lahko ta del brez škode tudi preskočijo. Tisti, ki jih prav ta drugi del, laboratorijski dokaz, zanima, bodo našli vse potrebne podatke, s tem da celotno metodološko delo tukaj še zdaleč ni izčrpano. Rad bi še omenil, da v tem prikazu ni bilo možno obširno osvetliti psihološko stran problema, ker bi to povečalo že tako precej obsežno delo. Svoje osebne izkušnje, ki sem jih zbral v dvanajstih letih raziskovanja pojavov, sem omenil in prikazal samo v manjšem obsegu, v tem pogledu sem pustil besedo ljudem, ki so raziskovali dlje od mene in ki so bolj kompetentni: našim prvakom znanosti. Založniku g. A. Velzeku tukaj izrekam zahvalo za razumevanje mojih zahtev, ki so bile številne, vendar potrebne zaradi tabel v metodološkem poglavju. S tem predajam svoje delo o poznavanju pojavov v javnost z željo, da prispeva k spoznavanju in reševanju ugank, ki jih v sebi nosi človek. Uvod Delovanja človeške psihe, ki jih opazimo v vsakdanjem življenju in tudi na področjih, ki v to navadno, običajno življenje ne sodijo, so zelo raznolika. Značilna so za vsakega posameznega človeka in so razvidna v tem, kar imenujemo človeško delovanje. Omenjena delovanja niso nič drugega kot zavestne reakcije človeka na dražljaje, ki jih sprejema preko svojih čutil iz okolice, ki ga obkroža. Zdi se, da ima ta trditev samo nekakšno relativno vrednost. Številni psihologi, filozofi in umetniki, v novejšem času tudi nekateri znanstveniki trdijo, da delovanje tega, kar imenujemo duhovno življenje ali umetniški izraz, ni nujno reakcija na zunanje dražljaje, ampak sodi v neko kvalitativno drugo kategorijo, ki je po svoji naravi in zakonih različna od kategorije fizikalnih pojavov. Trdijo, da v to kategorijo sodi področje oblikovanja, estetike in etike in da se v njem nahaja tisto, kar imenujemo človeška psiha ali duša. Tukaj se ne morem obširneje posvetiti problemu, ki je tako star kot je staro človeško stremljenje k temu, da določi položaj človeka znotraj življenjskega delovanja. Po drugi strani nisem želel ne omeniti problema, saj se ga bom, pri prikazu znanstvenega raziskovanja hipnoze, telepatije in jasno-vidnosti, moral dotakniti. Do sedaj smo govorili o zavestnih delovanjih človeške psihe. Obstoj zavestnih reakcij in delovanj človeške psihe, ne glede na različna nasprotna tolmačenja, je bil vedno očiten, toda na odkritje globljih plasti človeške duše se je čakalo zelo dolgo. Pravzaprav so bila delovanja znana že veliko pred odkritjem tega dejstva, ravno tako kot je bil npr. pojav, da je strela električne narave, znan veliko pred Franklinovim odkritjem. Le da takrat niso vedeli, da so nenavadni pojavi del človeške psihe, ampak so jih opisovali kot mistične in okultne svetove in sile, ki naj bi obvladovale človeško usodo. Zanimivo je, da sta Freud in Breuer odkrila področje podzavestnega s pomočjo hipnoze, ki jo je tedanja uradna znanost povsod zanikala. To odkritje je na področju znanstvenega raziskovanja človeških reakcij in delovanj povzročilo enako revolucijo, kot se je pred tem zgodila v kemiji, z raziskovanji Becquerela, Mendelejeva in soprogov Curie, v fiziki z raziskovanji Crookesa, Rutheforda, Maxwella, Plancka in Einsteina. Na področju psihičnih in psihofizičnih delovanj človeka bomo pozneje spoznali resničnega začetnika te revolucije. On je tisti, ki je dal zagon revoluciji, ki se je potem razmahnila z odkritji Liebeaulta, Charcota, Janeta, Richeta in Freuda. Nedvomno je področje psihičnega delovanja človeka od nekdaj veljalo za nekaj posebnega znotraj vsakega posameznega individuuma. Predaleč bi me vodilo, če bi šli po sledi, ki odkriva vzrok omenjenih pogledov. Ti gredo v daljno preteklost in so znani vsem, ki se zanimajo za raziskovanja o nastanku različnih verovanj in religij vseh narodov sveta, od verovanj afriških in avstralskih plemen pa do raznih verovanj in ver starega, klasičnega in novega veka vse do Christian Science-a in gibanja novoveškega poslanca božjega, Abd-ru-šina. Če se je že od začetka sodobnega znanstvenega raziskovanja človeških delovanj in tudi pozneje trdilo, da zavestna delovanja človeške psihe sodijo v neko zunaj fizikalno kategorijo pojavov, tem bolj je razumljivo, da so se tudi druga delovanja človeške psihe štela za nekaj, kar je zavito v tančico mistike, tančico skrivnostnega in nadnaravnega. To je eden od največjih razlogov, zakaj je znanost v začetku svojega sodobnega razvoja, v dobi mehanicistično-materialističnega pogleda na svet in življenje, a priori morala odvreči celo samo misel, da bi se ukvarjala s tem in takšnim pojavom; hkrati je to eden od najpomembnejših razlogov, da so začetki znanstvenega raziskovanja delovanj človeške psihe morali naleteti na ogromne, skoraj neobvladljive težave. To je eden od razlogov, da je zdravi konzervativizem znanosti še pred nekaj desetletji moral odvreči raziskovanje nečesa, za kar je obstajal utemeljen sum, da bi lahko privedel na področje spolzkih metafizičnih špekulacij, na področje transcendentnega, ki je znanstvenemu in tudi vsakemu drugemu raziskovanju nedoumljivo. Obstaja še en razlog, zaradi katerega se znanost z delovanji človeške psihe ni hotela ukvarjati oz. je menila, da ne obstajajo ali da so absurdna. Razlog leži v tem, da so delovanja bila znanosti ponujena v obliki, ki je bila za njo popolnoma nesprejemljiva. Splošna trditev o obstoju nekakšnih okultnih svetov, ki so imeli možnost, da pridejo na dan in tudi doktrinarne teze vseh možnih psevdoreligioznih sistemov, neznanstvenih trditev, ki se še iz starih časov vlečejo v zavesti mnogih ljudi, kot tudi v naukih posameznih religij, vse to je pojave naredilo za tako "mistične", po drugi strani pa tako absurdne, da se znanost z njimi ni mogla ukvarjati, če je hotela obvarovati decorum, da se ukvarja z raziskovanjem dejstev in da so jo ustvarili ljudje z namenom, da poiščejo resnico. In nenazadnje, katera veja znanosti bi se pa lahko ukvarjala s temi pojavi? Fizika in kemija očitno nista z njimi imeli nobene zveze, biologija in fiziologija se ravno tako nista hoteli s tem ukvarjati, ker sta menili, da je vse to v raziskovalni domeni psihologije. Ta se spet ni želela ukvarjati, četudi bi bila naklonjena raziskovanju pojavov, kar pa ni bil slučaj, ker se je zabavala z drugimi raziskovanji. In tako so od raziskovanja pobegnile vse veje znanosti, ne vedoč, kaj bi sploh naredile celo takrat, ko so najimenitnejši predstavniki opozorili na pomembnost raziskovanja omenjenih pojavov. Pozneje bomo videli, pri opisovanju pojava jasnovidnosti, v kako neroden položaj so padle razne veje znanosti, ko je v enem primeru sodišče ex offo zahtevalo njihovo mnenje o tem pojavu, o njegovem obstoju ali neobstoju. EMANUEL SWEDENBORG Eden od najpametnejših ljudi svojega časa, raziskovalec in izumitelj na področju matematike, anatomije, fiziologije, histologije, astronomije, fizike, rudarstva in pomorstva, pisatelj številnih religijsko-filozofskih in okultističnih del in razprav. F. Moser: Okkultismus DR. MED. ET PHIL. FRANZ ANTON MESMER Prvi raziskovalec hipnoze in hipnotičnih pojavov na znanstveni osnovi v našem kulturnem krogu. F. Moser: Okkultismus Preden preidemo na prikaz delovanja psihe v luči znanstvenega raziskovanja, želim omeniti stališče, ki ga številni še danes zavzemajo. Po precej obsežnem in temeljitem raziskovanju teh pojavov s strani znanosti, ko je veliko univerz kot so Cambridge, London, Upsala, Milano, Leyden, Harvard, Duke University, Bonn itd. utemeljilo posebne katedre za raziskovanje pojavov, na 27 drugih pa jih tudi raziskujejo, je še vedno veliko tistih, ki zanikajo njihov obstoj. Več je razlogov, ki to trmasto zanikanje delajo razumljivo. Eden od razlogov je, da jih veliko ni dovolj seznanjeno s tem, za kaj pravzaprav gre. Drugi razlog je, da je že sam pojem človeške psihe pod vplivom prehitrih in skoraj dogmatskih trditev s strani nekaterih filozofsko-naravoslovnih smeri postal sinonim za nekaj, kar bi utegnilo soditi v nejasne in neutemeljene špekulacije preteklih časov in kar bi sodilo v misticizem v najslabšem pomenu te besede. Torej, če dosedanjim raziskovanjem v nasprotju stoji mehanicistično-materialistično načelo, je potrebno na tako trditev odgovoriti, da to načelo, v svojih skrajnjih konsekvencah, danes ne priznavata ne fizika ne biologija. In če takemu raziskovanju nasprotuje moderni materializem v filozofskem smislu, moramo opozoriti na dejstvo, da ob njem obstaja enako močna smer modernega spiritualističnega pogleda. Znano je, da danes mnogi fiziki kot so Jeans, Eddington in drugi v svojih razpravah o fizikalnem vesolju zavzemajo stališče, ki je zelo blizu Berkeleyjevi filozofiji in da ima t. i. "idealizem v znanosti" potrditev tako v biologiji kot tudi v fiziologiji, kjer je znan kot "neovitalizem". Nenazadnje, če gre Jeans tako daleč, da dovoljuje _____________ 1) Jeans: »Der Weltenraum und seine Ratsel«, str. 43. Deutsch. Verl, 1934. raziskovanje znanih spiritualnih fizikalnih pojavov s strani uradne fizike, v primeru da se to od nje zahteva1 in če vzamemo v poštev, da so številni zelo znani znanstveniki, kot so Crookes, Bergson, Lodge, Richet, James, Hyslop itd. bili predsedniki raznih društev in inštitutov za raziskovanje pojavov človeške psihe in nenazadnje, da je pojem psihe v moderni medicini postal skoraj nekakšna moda, je težko dojeti, zakaj se navedeno negativno stališče do raznih delovanj psihe, kot jih poznamo skozi parapsihologijo, še vedno tako trdovratno ohranja. Izrek Friedricha Krausa: »Ohne asthetische und religiose Betrachtungen kann aber die Naturforschung wohl angefangen, aber nicht vollendet werden«2 ne priča o benevolentnosti, temveč o nuji, da se danes vsa delovanja psihe uvrstijo v program raziskovanja s strani uradne znanosti. Končno morajo tisti, ki to negativno stališče še danes zastopajo, računati z dejstvom, da obstaja cel niz učenjakov - omenimo samo nekatere - Bozzano, Kruger, James, Lodge, Oesterreich, McDougall in Barrett, - ki so na osnovi svojih raziskovanj prišli do zaključka, da človeška psiha sodi v kategorijo zunaj fizikalnih kvalitet. Če trditve teh učenjakov obstajajo, je predmet današnje znanosti, da jih potrdi ali zanika. Znani anatom Merckel je nekoč dejal, da »Der Mensch ist ein Nervenbundel und etwas mehr dazu«.3 Ob psihologiji ta "etwas mehr" danes raziskuje relativno mlada veja _____________ 2) Kraus: »Die Pathologie der Tiefenperson«, Opomba. 3) Schultz: »Was ist eine Neurose?« Deutsch. Med. Woch. X. 1934. znanosti, parapsihologija, za katero je kemik Ostwald pred 30 leti rekel, da je to "znanost, ki nastaja".4 Vzporedno s to oznako, piše Ostwald, bo parapsihologija postala znanost takrat, ko se bodo delovanja, ki jih raziskuje, lahko dogajala tako kot pri vsakem drugem znanstvenem raziskovanju. Ta zahteva je bila postavljena tudi s strani drugih znanstvenikov; menim, da ne povsem upravičeno. Izhajamo iz tega, da se tudi v drugih vejah znanosti ne morejo vedno in z močjo volje raziskovalca omogočiti delovanja objekta, ki se raziskuje. Če bi se današnjim fizikom in biokemikom postavila taka zahteva, bi jo zavrnili. Namreč, če bi fizikom postavili zahtevo, da prikažejo ločevanje nevtronov od protonov v Wilsonovi komori z močjo volje, in biokemikom, da ne glede na trenutno stanje raziskovalnega objekta prikažejo dokaz raznih biokemičnih reakcij v določenem organizmu, ki ga raziskujejo, bi zavrnili to zahtevo kot neumestno. To še posebej velja za biologijo in fiziologijo zaradi tega, ker pri raziskovanju raznih delovanj živega organizma pridejo v poštev razne reakcije, ki pa se ne morejo popolnoma predvideti. Parapsihologija tako kot biokemija, biologija in fiziologija raziskuje reakcije in delovanje živega organizma, k temu še delovanja, ki so v večini primerov čisto psihična. Zakaj se od nje zahteva nekaj, kar se ne zahteva od ostalih vej znanosti? Razen tega ne smemo pozabiti, da pri teh raziskovanjih posegamo na področja, ki so bila še pred kratkim povsem neraziskana; potrebno je vedeti, da so ta področja terra nova in nenazadnje, da se pri raziskovanjih večkrat morajo iskati in najti poti, precej

Dodatne informacije

ISBN 978-961-246-649-7
Format A5
Vezava Broširana, Trda
Avtor Karlo Marchesi
Država Srbija
Jezik SLV
Število strani 120

Oznake produkta

Uporabite presledke, da ločite oznake. Za fraze uporabite enojne citate (').

Napišite vaše lastno mnenje

Loading...
Počakajte...