KLJUČI PSIHIČNE MAGIJE

Bodite prvi, da pregledate ta produkt

Cena brez DDV: 20,91 € Cena z DDV: 22,90 €

Dostopnost: Na zalogi

  • Opis
  • Informacije
  • Oznake
  • Mnenja
KAZALO UVODNE OPOMBE ……………………………………..... PSIHIČNA EVOLUCIJA ………………………………….. ČRNA MAGIJA DANES ………………………………….. POLOŽAJ RELAKSACIJE IN DIHANJE ……………...… SMISEL IN MOČ HERMETIČNIH SIMBOLOV ………... TETRAGRAMATON: MAGOKABALISTIČNA FORMULA ……………………… ZAKON ANALOGIJE …………………………………..… PRINCIPI VIZUALIZACIJE …………………………..….. DREVO ŽIVLJENJA …………………………………..….. PRAKTIČNO DELO Z DREVESOM ŽIVLJENJA ………. VAJA SREDNJEGA STEBRA ……………………………. MAGIJSKE VIBRACIJSKE FORMULE ……………..….. PSIHIČNI VPLIV ………………………………………… ASTRALNA PROJEKCIJA …………………………..….. RITUALNA MAGIJA ……………………………………. MAGIJSKI OBRED PENTAGRAMA ……………..…….. REINKARNACIJA IN ZAKON KARME ……………….. ZAKLJUČNE OPOMBE ………………………………… UVODNE OPOMBE ”Vsi vemo, kaj vse bi storil zaljubljen moški, da bi prišel do ženske, ki jo ljubi. Toda, koliko več bo naredil ljubimec MODROSTI v iskanju svoje božanske gospodarice?” Te besede, ki jih je izgovoril veliki mojster magije pred 450 leti, zelo natančno opisujejo duhovno stanje človeka, ki je stopil na hermetično pot iskanja svojega resničnega JAZa, modrosti, svetlobe in resnice. Težko bi bilo lepše opisati občutke človeka, ki mu žgoča želja ne da miru, da ne bi pokukal izza navidezne strani življenja v iskanju svojega bistva in smisla. Kakšne vse ovire ga čakajo na tej trnovi poti? Kritika in zasmehovanje okolice, prijateljev in sorodnikov. Pozivi naj se vrne v ”normalno življenje” in, kar je najslabše, glas lastnih slabosti, ki mu potuhnjeno šepetajo, naj z vsem konča. A vseeno, nobene ovire na tej Poti Brez Vrnitve ga ne bodo ustavile. V zvezi s pisanjem knjige, ki predstavlja novost na tem področju, obstaja nekakšna obveza avtorja, da že na samem začetku definira pojme, ki jih uporablja, in z njimi tudi loči tematiko, o kateri piše, od podobne itd. Priznati moram, da čutim pri tem nekakšen odpor. Razlog za to je verjetno, ker sem v mnogih knjigah s področja hermetikeokultizma naletel samo na takšne elemente. Veliko avtorjev namreč napiše eno ali več knjig, v katerih navajajo definicijo za definicijo, fraze, ki imajo prizvok znanosti, namig mističnosti in podobna zavajanja brez prave vsebine. Ko knjigo preberete do konca, ugotovite, da ste ostali praznih rok. Razen definicij in vzvišenega fraziranja niste dobili ničesar. Ko si pridobite določene izkušnje, si hkrati pridobite tudi sposobnost, da tako kjigo in njenega avtorja prepoznate že po nekaj deset prebranih straneh. Zato, kadarkoli pri branju literature s področja hermetike (joge, magije, Kabale, Tarota itd.) naletim na knjigo, ki je podobna učbeniku eksperimentalne psihologije, občutim sumničavost. Obstaja velika možnost, da njena vrednost ne bo večja od papirja, na katerem je tiskana. Prav zato je v tej knjigi proces definiranja zmanjšan na minimum, pojmi pa so včasih razloženi precej kasneje, kot se prvič pojavijo v tekstu. Nekatere stvari, ki so pomembne za začetnika, se večkrat ponovijo in so pri tem vedno osvetljene z drugačne plati. Psihična magija je ena od vej zahodne hermetičnookultne tradicije. Magija ni, kot mislijo nepoučeni, veščina rok, iluzionizem in vlečenje zajčkov iz klobuka. Ne, MAGIJA JE SPOSOBNOST IZZIVANJA SPREMEMB V ZAVESTI PO LASTNI VOLJI. Tako magijo definirajo vse priznane avtoritete in hermetične šole, ki so vredne omembe. Ta knjiga, prva takšne vrste pri nas, je pisana v času, ko je človek stopil na lunina tla. Ko je človeško srce, presajeno z roko kirurga, začelo bili v prsih drugega in ko se najrazvitejše države nahajajo na pragu postindustrijske dobe. Pričakovali bi, da so tako imenovane ”skrivnostne vede” že davno pokopane. A vseeno, ni tako. Tisočletja stara psihična magija je bolj živa kot kdajkoli. Naklada knjig s tega in podobnih področij je v svetu dosegla osupljivo količino. Magijske organizacije, lože, bratstva in združenja doživljajo nov razcvet. Eksaktna znanost, še nedavno okorelo usmerjena na področja stroge objektivnosti, začenja previdno opazovati široko polje okultnih izkušenj. Taki interesi bi bili kdaj prej proglašeni za znanstveno krivo vero. Kaj je z vami, ki sedaj držite to knjigo v rokah? Kakšno je vaše stališče? Ste že kdaj slišali za psihično magijo? Verjetno se ne bom preveč zmotil, če povem, da vam je naslov knjige vzbudil pričakovanje, da spoznate, kakšni so ključi, katera vrata odpirajo in kaj lahko z njihovo pomočjo dosežete. Istočasno upam, da ne pričakujete čarobnih formul, očiščenih kakršnegakoli napora, ki bi iz vas naredile mogočnega maga, od čigar volje ljudje drhte in ki mu zlatniki padajo z neba. Psihična magija deluje. Deluje učinkovito, toda človek, ki koraka po tej poti, se mora pogosto ustaviti, da bi si obrisal znoj s čela. Ni težko razumeti, da ima popotnik, ki se vzpenja k planininskim vrhovom nekje v daljavi, bolj obsežen pogled, kolikor višje se vzpenja. Toda za večje višave so potrebni večji napori. No, čas je, da preidemo na stvar. To knjigo sem pisal enako kot prvo ”Psihični trening jogijev”. Pisana je kot praktičen učbenik, ki naj bi vam dal osnovna teoretična znanja hermetizmaokultizma in podal v roke praktične ključe operativne magije. Z njimi lahko do neke mere manipulirate z okoliščinami socialnega in fizičnega sveta, v katerem živite. Pričakujem, da ste mojo prvo knjigo preučili in ne samo prebrali. Če je niste, vas moram opozoriti, da to vsekakor naredite, da boste dosegli optimalne rezultate. Večine vaj – predvsem vaje mentalne koncentracije, ki so skupne orientalskim in zahodnim hermetičnim sistemom samorazvoja, v tej knjigi ne morem ponavljati. Prav tako velja to do neke mere za vaje avtosugestije in avtohipnoze. KAJ VAM LAHKO TA KNJIGA PONUDI Glavna lastnost te knjige je njena praktičnost. To je UČBENIK. V njem so natančno opisane nekatere psihomagijske tehnike in magične formule, ki dajejo točno določene rezultate, če jih upoštevate in vložite v njihovo uporabo precej truda. Pridobili boste globlji vpogled v smisel življenja, trpljenja in smrti. Spoznali boste tudi preverjene načine za reševanje vsakdanjih problemov. Delovali boste s pomočjo psihične magije, ki je namerno izzivanje sprememb v lastni zavesti in svetu okoli nas. Knjiga je prav tako pisana v vsakdanjem jeziku, tako da jo lahko človek normalne inteligence razume z malo truda. Seveda boste naleteli na nove izraze in pred vami se bo odprl popolnoma nov svet, ki vas bo pri prvem branju zbegal. To je neizogibno. Pot iz nejasnosti do jasnega razumevanja podanega gradiva je ponovno branje knjige. Dobro poznan nasvet za učinkovito preučevanje hermetične literature je, da isto knjigo preberemo sedemkrat zapored. ”Ključi psihične magije” vam bodo osvetlili veščino uporabe čudežnih moči človeškega duha. Psihični zakoni so starejši od katerekoli religije in filozofije. V času razvoja človeške družbe so ostali popolnoma nespremenjeni in so izredno uporabni za večino življenjskih problemov. Takoj na začetku se od vas zahteva, da sprejmete podana znanja kot delovno hipotezo, ki jo je treba preveriti in tudi določeno vztrajnost pri uporabi teh znanj. Po vsem tem lahko presodite vrednost knjige. Dejstvo je, da se magijske tehnike, ki so tu obdelane, lahko uporabljajo za izboljšanje materialnega in socialnega statusa ter za pridobivanje materialnih dobrin. Taka uporaba je podrobno obdelana v poglavju ”PRINCIPI VIZUALIZACIJE”, vendar pa se prepleta tudi skozi ostale dele knjige. V tem ni nič slabega, a le pod pogojem, da materialno napredovanje ni glavni cilj. Bistvo je VPOGLED V TO, DA SO NAŠE OKOLIŠČINE ODSEV NOTRANJEGA STANJA IN DA BOMO S SPREMEMBO SLEDNJEGA SPREMENILI TUDI ZUNANJE OKOLIŠČINE, NE PA OBRATNO! Od te strani dalje začenjate veliko avanturo iskanja novih aspektov lastnega bitja in vsega univerzuma. Se še spomite časa, ko ste v otroštvu vstopali v temno sobo polno stvari, ob katere ste se spotikali in se vanje zaletavali? V mraku ste se nečesa bali. Ko ste končno otipali, našli tipko stikala in prižgali luč, se je zgodil čudež. Vsa soba je bila videti drugače. Stvari, ki ste se jih prej bali, so vam vlivale spokojnost in pot, po kateri ste hoteli iti, je postala povsem vidna in razumljiva. Ali hočete sedaj prižgati luč? Začnite od naslednje strani. PSIHIČNA EVOLUCIJA Po učenju hermetike je življenje eno in nedeljivo, toda oblike, v katerih se življenje pojavlja, so neskončno spremenljive in polimorfne. Materija, energija in življenje so tri oblike manifestirane eksistence. Nežive materije ni. Delitev sveta na živo in neživo naravo je lažna. Negibljive materije ni, in vsako gibanje je življenje, tako da ves fizični univerzum vibrira z življenjem. Je morda mrtva materija na primer kos svinca? Na prvi pogled je, vendar pa pod nespremenljivo zunanjo obliko vladajo strahovite energije atomov. Elektroni, gibajoči se harmonično po krožncah okoli jedra, dajejo s svojo veliko hitrostjo vtis čvrstosti. Podobno dajejo špice kolesa, ki se hitro vrti, vtis kompaktne površine, skozi katero puščica ne bi mogla prodreti, medtem ko gre lahko skozi, če kolo miruje. V večnem gibanju, privlačnosti in odbijanju delčkov materije, obstaja univerzalna harmonija in smisel. Vse oblike življenja so izpostavljene zakonu evolucije, vse se giba v smeri k višjim oblikam eksistence. Človekova prirojena težnja po vlaganju truda za odkritji, predstavlja odsev (v mikrokozmosu) splošnega zakona Evolucije (v makrokozmosu). To gibanje je, kratko rečeno, napredovanje k višjim in popolnejšim oblikam zavesti. Ostanimo pri zadnji besedi. V zahodni hermetični tradiciji je vse ZAVEST. Vse kar obstaja, kar se giba in se na kakršenkoli način manifestira, vsebuje iskro spiritualne zavesti. Različni nivoji na lestvici spiritualne evolucije, so različne stopnje odkrivanja ene in iste zavesti pod tančico materije, ki jo pokrivajo. Med evolucijo ostaja spiritualna zavest vedno ista in nespremenljiva, spreminjajo se le zunanje oblike. V fizičnem univerzumu predstavlja najnižjo stopnjo razvoja svet mineralov. Masiven in grob, a vendar živ, ker smo rekli, da ni mrtve materije. Tančice materije, koncentrirane do stopnje izredne gostote, neprozornosti, ovijajo iskro zavesti v njih, zavesti, ki se kaže v ZAKONITIH STRUKTURAH in harmoničnih gibanjem elektronov. Ti elektroni težijo h kristaliziranju na vnaprej določen zakonit način. V procesu evolucije služi svet nižjih oblik kot temelj za razvoj višjega sveta, tako da vsi svetovi višjih oblik vsebujejo elemente svetov, ki so pod njimi. Tako človek, najvišja oblika v evolucijskem procesu, vsebuje tudi mineralno komponento. Tako mora biti, ker tisto, kar je iz nečesa nastalo, mora v sebi vsebovati elemente svojega izvora. Velja pa tudi obratno – ista spiritualna iskra, ki pri človeku postaja očitna, je prisotna v vsakem mineralu, ovita z neprozorno materijo. V skladu z navedenim je mineralni svet asimiliran v kraljestvu nad njim – rastlinskemu svetu, kjer se oblikujejo nove, popolnejše oblike eksistence/gibanja. Rastlinski svet je še vedno na nivoju nezavedanja, a so plasti materije, ki prekrivajo isto univerzalno zavest, že občutno tanjše. Rastlinski svet predstavlja višjo obliko vibracij na evolucijski spirali. Čeprav je v stanju globokega nezavedanja, občutljivost rastlinskega sveta daleč presega splošno razširjeno mnenje. Nedavni eksperimenti kažejo, da se rastline učijo. Sposobne so najnižje oblike učenja, učenja s pogojevanjem. Eksperimentalno lahko ustvarimo pogojni refleks pri rastlinah, katerih cvetovi kažejo gibljivost listov. Tak eksperiment je bil narejen pred nekaj leti na neki ameriški univerzi. Slišali ste, da obstajajo rastline z gibljivimi cvetnimi lističi, ki se zapirajo, kadar dobijo dražljaj z notranje strani. Z intenzivnimi barvami cvetov privlačijo insekte. Ko insekt zaide v cvet, se ta zapre in takoj se začne proces asimilacije tako pridobljene hrane. Če tak cvet dražimo z dotikom v natančno določenih intervalih in mu vsakokrat dajemo ”nagrado” v obliki insekta, se bo po nenehnih ponovitvah cvet naučil zapreti v določenem trenutku, tudi ko ni bil nazdražen z dotikom. Naučil se je in naučeno zadržal oziroma si je to nekako ”zapomnil”. Prav tako so zanimivi eksperimenti z glasbo, s katero nekatere rastline bolje rastejo kot pa druge, ki nimajo take stimulacije. Takšni eksperimenti predstavljajo potrditev hermetičnega učenja, da imajo nekatere rastline sposobnosti, ki se jih se pripisuje višjemu svetu, čeprav se te sposobnosti manifestirajo na nezavednem nivoju. Za hermetično učenje o evoluciji zavesti je pomembno poudariti, da živalski svet nastaja iz rastlinskega, kot je med evolucijo rastlinski svet nastal iz neorganskegamineralnega. Mejo med temi tremi oblikami manifestacije vibracijskih aktivnosti je težko povleči, ker t. i. prehodne oblike vsebujejo lastnosti sosednjih svetov. V stalni evoluciji gibanja oblik je živalski svet pridobil nove lastnosti, ki bolj kažejo spiritualno iskro. Pridobil je veliko večjo možnost učenja, zadrževanja pridobljenih izkušenj in uporabo leteh v novih situacijah. Najvišja oblika življenja je človek, tako po eksaktni znanosti kot tudi po hermetičnem učenju (hermetizem je resnično ”sveta znanost o človeku”). Toda smisel človeške eksistence se ne razume na obeh straneh enako. Človek ni samo žival, ki misli in uporablja orodja za proizvodnjo itd., ampak je prvenstveno psihološko bitje, ki teži k lastni samouresničitvi. To pa za nas pomeni odkritje spiritualne zavesti v sebi, odkritje resničnega JAZa. Neizkušen bralec (nevajen, da misli hermetično) lahko dobi vtis, da spiritualna zavest nastaja postopoma, z razvijanjem skozi vrsto oblik, od mineralov do človeka. Ne, nikakor ne! Spiritualna zavest ostaja skozi spremenljive oblike, preko katerih se evolucija odvija, vedno enaka. Spiritualna kozmična zavest ostaja ista v svetu mineralov in v človeku. V oblikah, nižjih od človeka, so sloji materije, ki prekrivajo in zatemnijo spiritualno zavest, zelo gosti in neprozorni. Razvijajoč se intelektualno in spiritualno, človek pravzaprav prodira vase, koplje skozi sklade mraka in neznanja, da bi prišel do večne iskre, ki sveti globoko v njegovem bitju. Iskanje samega sebe je iskanje resnice, ki je v nas, in ne zunaj nas. Da bi človek realiziral cilj evolucije, ni treba, da bi si karkoli dodal. Le iz sebe mora izvreči, kar ga ovira na poti do resnice. Prav sedaj smo prišli do razloga obstoja t.i. ”skritih naukov” hermetizma, okultnih ved, šol modrosti itd., kakorkoli jih že želite imenovati. Kozmična evolucija se ne konča s človekom, temveč tedaj dobiva najmočnejši možni impulz pospeševanja. Človeštvo kot Celota počasi in postopno napreduje k višjim oblikam zavesti, ki so jo starodavni modreci imenovali Kozmična zavest, Absolutni duh, Satori, Samadhi, Nadzavest itd. Posamezniki pa lahko, če vložijo več truda, hitreje napredujejo. Tu velja enak princip kot za mehansko gibanje telesa – čim večja je hitrost, tem večji odpor je treba obvladovati. Pot, ki bo človeštvu kot celoti vzela veke in tisočletja, se da s povečanjem truda skrajšati na eno ali nekaj človeških življenj. Hermetizem nas uči prav o tem, kako s povečevanjem napora pospešimo svojo psihično evolucijo. Kot sem rekel, se pospeševanje kaže v povečanju napora, da se odpravijo ovire in prebijejo plasti nevednosti na poti do svojega resničnega JAZa, do spiritualne zavesti v nas. Morda se boste vprašali, zakaj se ljudje, vsi ljudje, ne potrudijo, da bi prišli do tega vzvišenega cilja, ki naenkrat rešuje vse probleme? Poglejte svet okoli sebe! Koliko ljudi posluša glas svojega srca in krene v iskanje neznanega po poti, kjer jih ne čakajo otipljive nagrade in družbena priznanja? Odgovor se ponuja sam od sebe. Ogromna večina ljudi sprejema svet takšen, kakršen je, brez vidne želje, da bi ga spremenili, vse dokler jih življenje v to ne prisili. Drugi, ki so v manjšini, ne morejo zatreti zanimanja o tem, kar leži izza obzorja, izza vidne strani sveta, kakršen se kaže čutilom. Ti drugi so podobni velikim otrokom, ki razbijejo igračko, da bi videli, kaj je notri. Vse dokler na svoj ZAKAJ ne najdejo odgovora ZATO, trpijo zaradi spiritualne lakote in nemira. Obstajata dve vrsti takšnih ljudi. Prvi bodo iskali končno resnico v svetu naravnih fenomenov, z obvladovanjem sveta okoli njih (znanstveniki) oziroma reagirali na njegove izzive s spontanim praznjenjem svoje elementarne narave (umetniki). Drugi bodo iskali zakopan zaklad v sebi (hermetisti), mučeni z lastnimi dvomi, ki jih podžigajo njihovi najbližji, sami, zapuščeni, toda zvesti glasu intuicije, ki jih žene naprej. Dobro se bodo utrudili, dokler se jim pot ne bo križala z ljudmi podobnih usod, ki so to pot že prehodili in na njej napredovali. Naposled se bodo znašli v skupini hermetistov ali iskalcev Resnice (”vsaka ptica k svoji jati”). Tako povedana zgodba je videti veliko enostavnejša, kot je to v praksi. Tudi v hermetizmu je več tistih, ki hočejo kazati pot kot pa pravih potnikov. Dvomi bodo pogosto pripeljali iskalca do tega, da bo dvignil roke od vsega. Toda ne za dolgo! Kdor enkrat zakoraka po tej poti, mu ni več povratka. Nekega dne se bo moral vrniti na Pot in jo nadaljevati točno na tistem mestu, kjer jo je prekinil. Bralci, ki se že dalj časa (vsaj dve ali tri leta) ”zanimajo” za okultizem, jogo in podobne stvari, vedo iz lastnih izkušenj, da je to tako. Če od blizu opazujemo obe skupini ljudi, bomo videli, da je gonilna moč aktivnosti, tako znanstvenika (umetnika) kot hermetista popolnoma ista – težnja po odpravljanju trpljenja. Trpljenja, ki ga človek občuti, vse dokler je od svoje resnične narave ločen z zunanjimi in notranjimi preprekami. Rezultat vsega tega pa je popolnoma različen. Znanost teži k temu, da olajša zemeljsko življenje. V končni fazi se to nanaša na zadovoljevanje človeških potreb. Hermetizem pa te potrebe eliminira z obračanjem k višjim ciljem. Ko jih doseže, so videti omenjene potrebe drugačne. Mi enostavno mislimo, da je iskanje smisla življenja, sreče, poti, ki so usmerjene zunaj človeka, napačna smer, ker ne vodijo do cilja. Znanost ne bo mogla nikoli zadovoljiti človekovih potreb z materialnimi stvarmi, ker so potrebe po svoji naravi psihične. Umiriti človekov nemir z zadovoljevanjem njegovih želja je isto kot gasiti požar z bencinom. Zadovoljitev ene želje povzroči novo, ki jo je še težje zadovoljiti. Človekove želje in potrebe rastejo veliko hitreje kot pa možnosti njihovega zadovoljevanja. Hermetični nauki so stari toliko kot človeška družba sama, ker je bil v temelju vsake organizirane socialne skupine prisoten nek obred magijske narave, čigar namen je bila zaščita skupine in lajšanje njenega delovanja. Zahodna hermetična tradicija, kakršno poznamo danes, vleče svoje korenine iz starega Egipta. Psihična magija je bila v Egiptu domena dejavnosti družbene elite. Najsposobnejši mladi ljudje so bili izbrani v aktivne skupine za okultni trening pod nadzorom izkušenih svečenikov. Seveda miti govorijo svoje, tako da se za ustanovitelja vseh skrivnih naukov šteje bog Tot, pozneje v grški mitologiji imenovan Hermes Trismegistos (trikratNajvečji Hermes). V rimski klasifikaciji bogov je to Merkur. V Egiptu je bila vsa ekonomija odvisna od učinkovite uporabe hermetičnih znanj s strani svečenikamaga. Na temelju preučevanja kozmičnih vplivov so ocenjevali čas in intenzivnost poplav reke Nil, čas setve in žetve ter čas primeren za sprejemanje vsake pomembne državne odločitve. Medicina, astrologija (astronomija), predvidevanje dogodkov z ritualnimi metodami, pismenost (takrat je bila to resnična magijska veščina dostopna samo maloštevilnim posvečenim) so bili v izključni lasti magasvečenika. Gradnja piramid ni dokaz praznoverja, kot se velikokrat razlaga v zgodovinskih učbenikih, temveč zapis takratnega magijskega znanja. Malo večje poznavanje hermetičnih simbolov služi kot kažipot do smisla teh genialnih stvaritev. Na primer, Keopsova piramida predstavlja s svojimi elementi nedvoumen dokaz ogromnega magijskega znanja stare egipčanske civilizacije. Samo spiritualno slep človek ne more videti mase znanstvenih podatkov vzidanih v to zgradbo. Oddaljenost zemlje od sonca, lune in planetov našega sončnega sisitema, premer in obseg zemlje in njena teža, vsi ti in mnogi drugi podatki, izračunani z osupljivo natančnostjo 2900 let pred Kristusovim rojstvom, predstavljajo vidne elemente Keopsove piramide. Ni čudno, da nekatere hermetične avtoritete priznavajo Keopsovo piramido in Tarot kot najboljša proizvoda človeške genialnosti. Naj na kratko omenimo simboličen sistem Tarot. Vse znanje starega Egipta je bilo prikazano v obliki, v kateri ga človeški duh najhitreje asimilira v obliki slik (stari kitajski pregovor pravi:”Ena slika velja 10.000 besed.”). Te slike simboličnega pomena sestavljajo ”Knjigo Tota”. Ime Tot se je pozneje transformiralo v Tarot. Tarot ima 78 kart. Vsaka simbolično predstavlja en ključ hermetične modrosti. Da bi temu filozofskemu stroju (kakor nekateri imenujejo Tarot) zagotovili večno trajnost, so egipčanski magi izbrali medij, ki se nikoli ne izneveri zlo v človeku. Izmislili so si vrsto igre s tarotovimi kartami in jo ponesli v svet. V svoji dolgi zgodovini je bil Tarot priča nastanku in propadanju mnogih civilizacij in je preživel do danes ter služil kot serija ključev do večne modrosti. Hermetično znanje pravzaprav ni statično. Vsaka kultura je prispevala svoj delež v temeljno zakladnico znanja, tako da je Tarot živa struktura. Največje prispevke so dali misleci asirske kulture, stare Grčije (Pitagorejska šola) in starodavna hebrejska misel. Glavne veje Tarota so: alkimija, astrologija, magija in kabala. Vse štiri so v času starega veka doživele naglo upadanje zaradi pregona inkvizicije. Mnoge šole okultne modrosti so prenehale obstajati, ker je bil njihov fizični del (skupina ljudi, ki fizično tvori organizacijo) uničen. Veliko dragocenih spisov so zažgali, toda nekaj unikatov neprecenljive vrednosti je bilo shranjenih na varno. V hermetičnih krogih je dobro znano, da je največja zakladnica redkih dragocenosti s področja okultizma in magije v lasti vatikanske biblioteke. Vendar pa je pod razvalinami zunanjih oblik tlela neugasljiva težnja po Resnici, ki je plemenita srž človeškega bitja. Po skritih podstrešjih so delovali osamljeni alkimisti in iskali kamen Modrosti (to je simbolično ime za proces transformacije lastne narave v popolni medij višje zavesti) ter utirali pot eksaktni znanostikemiji. Astrologi so s preučevanjem vplivov kozmičnega sevanja na človeško usodo utirali pot astronomiji. Iz časov srednjeveških pregonov Privržencev hermetizma izvira običaj polaganja prisege bratovščini, loži, skupini. Danes večina hermetičnih organizacij ne zahteva takšne prisege, ker je takšen liberalni odnos proizvod današnjega časa. Prava renesansa hermetizma v Evropi se je začela v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tedaj so v Franciji prišle na dan knjige slavnega maga Eliphasa Lévija, ki mu je nato sledila plejada hermetistov v prejšnem in tem stoletju, med katerimi sta bila najvidnejša Papus in Stanislas de Guaita. V Angliji je vzcvetelo, v kratkem času po svojem nastanku, teozofsko gibanje, ki v skrajnosti predstavlja poskus transplantacije orientalne hermetike (joge in Vedante) na Zahod. V Ameriki se je s hitrostjo epidemije širilo spiritistično gibanje in gibanje krščanskega nauka, iz katerih so potem nastale mnoge šole t. i. Nove misli (New Thought) in gibanje Duhovne Enotnosti (Unity). Na srečo privržencev hermetične tradicije, se lahko srž vsega učenja predstavi s Tarot kartami (s ključi) in kompleksnim kabalističnim diagramomDrevesom Življenja, s katerim se bomo podrobneje spoznali pozneje. V prvi polovici tega stoletja so bila objavljena tri monumentalna hermetična dela. Vsa tri nosijo pečat Zlate Zore, ker so bili avtorji teh del, v tem ali prejšnjem času, podvrženi njenemu magijskemu sistemu duhovnega treninga. To so ”Drevo Življenja” (Israel Regardie), ”Magija v teoriji in praksi” (Aleister Crowley) in ”Mistična Kabala” (Dion Fortune). Rituale Zlate Zore je kompiliral največji egiptolog in okultist tega časa Mac Gregor Mathers iz skrivnostnega šifriranega rokopisa, ki sta ga našla dr. Woodman in dr. Westcott v nekem antikvariatu. Vodja Zlate Zore Mac Gregor Mathers je trdil, da je čez nekaj časa stopil v stik z virom, iz katerega je izhajal rokopis. Vsa zadeva je zavita v plašč misterijev, toda tisto, kar je za nas pomembno, je učinkovitost metod, ki jih je Mathers dešifriral oziroma si jih izmislil (kot trdijo nekateri). Zadeva je zelo nejasna tudi zaradi tega, ker je Mac Gregor Mathers zahteval od vseh članov svoje bratovščine polaganje neverjetno strogih zapriseg tajnosti v zvezi z znanjem, ki ga je prenašal na njih. Tako lahko prej omenjena, objavljena dela, predstavljajo kršitev prisege tajnosti, seveda na srečo poznejših generacij iskalcev hermetičnega znanja. O opisanih dogodkih ne vem nič gotovega (če je osebna izkušnja kriterij gotovosti in mislim, da JE), ker sem na Pot stopil veliko kasneje, nekje okoli leta 1955/56. O vsem, kar vem o Zlati Zori, sem dobil informacije posredno, ali pa sem o tem prebral v številnih knjigah, ki opisujejo njen nastanek, razcvet in propad. Lahko samo zagotavljam, da sistem treninga kabalistične magije, ki ga razlagajo Privrženci Zlate Zore, DAJE REZULTATE resnemu in vztrajnemu Privržencu. Po zaslugi znanja psihološke metodologije, še posebno metode registriranja subjektivnih doživetij (nadzorovanega sistematičnega samoopazovanja), sem bil v dobrem položaju glede uporabe strogega nadzora in registriranja rezultatov svojih eksperimentov. Ko rečem, da so kabalistične metode psihičnega treninga vredne, rečem to na temelju prej opisanega. Na ta spolzek teren, se je spustil tudi Jung, oče analitične psihologije. Hvaležni moramo biti Carlu Gustavu Jungu, ki je postavil na kocko svojo znanstveno reputacijo in krenil po poti brezkompromisnega raziskovalca, na katerega je vplivala samo želja po spoznanju Resnice, ne pa strah, kaj bodo menili kolegiznanstveniki o predmetu njegovega raziskovanja. Za priznanega učenjaka je preučevanje alkimije, magije in astrologije, zelo težka in resna odločitev. S takšno opredelitvijo je Jung dobil sloves mistika med znanstveniki. Prepričan sem, da bo ob koncu tega stoletja dominantno področje raziskovanja znanstvene psihologije področje izvenčutne percepcije in okultnih izkušenj. Začuden pa sem, da redki psihologi ne pomislijo, da je najpomembnejše, tako v dinamični psihologiji kot v hermetizmu SPOZNANJE VPOGLED oziroma POSVETITEV INICIJACIJA. Če razmišljamo naprej, je spoznanje temeljni vzvod tudi v eksaktnih znanostih. To se nanaša na spoznanja o novih odnosih med predmeti in pojavi. V dinamični psihologiji in hermetizmu je vpogled spoznanje in razumevanje lastne psihodinamike ter odnosa z zunanjim svetom. Življenje večine ljudi, ki stopijo na hermetično pot, je zelo podobno. Včasih takšen človek sliši nekaj o sugestiji, hipnozi, jogi, fakirstvu, magiji, okultniih naukih itd… To ga nekako zainteresira, vendar ostaja dolgo časa to zanimanje pasivno (rad o tem bere v zabavnih časopisih itd.). Nekega dne pa mu v roke slučajno pride knjiga, ki opisuje neko področje ”skrivnih naukov”, z več ali manj razumljivimi navodili za praktično uporabo. Naenkrat se pojavi velika želja, da se opisano doživi in preveri. Ta knjiga velikokrat navaja druge knjige in druge avtorje itd. Pasivni bralec se, ne da bi se tega zavedal, spremeni v aktivnega Privrženca. Klic Steze postane nevzdržen. Nikakršno oštevanje in prepričevanje okolice, staršev in prijateljev, ne more odvrniti novega prišleka od Steze. Toda, joj! Akciji sledi reakcija. Čudeži se ne dogajajo čez noč in naš Privrženec se začne za stvar ohlajati, ker je praksa veliko bolj podobna vrsti velikih naporov kot pa nizu vznemirljivih avantur. Takrat bo Privrženec začasno poslušal nasvete okolice in na prvi pogled pozabil svojo ljubezen. Toda pod pepelom ugaslega ognja še naprej tli žerjavica, ki čaka na primerno priložnost, da se ponovno razplamti. Nekega dne bo Privrženec, čuteč nezavedni impulz, vzel v roke knjigo, ki jo je že prekril prah, ali pa bo našel novo, podobne vsebine. Morda bo naletel na osebo, ki bo v razgovoru povlekla isto struno, ki je prej tako močno vibrirala. Stara ljubezen bo v trenutku razplamtela z novo, precej večjo močjo. Pot se nadaljuje točno od točke, kjer je prej obstal. Preteklo obdobje pasivnosti se razume kot čas slabosti. Sedaj se bo Privrženec vrgel s trojno močjo na naporne vaje za lastnen razvoj. Izmenične ohladitve in navdušenja za Pot se bodo v njegovem življenju še ponavljali, ker ne more nihče pobegniti kozmičnemu zakonu ritma oziroma akcije in reakcije. Pomembno je, da Privrženec vnaprej ve za periodična ohlajanja (obstajajo tudi v drugih človeških aktivnostih), ki se v hermetizmu imenujejo Črna Noč Duše. Privrženec mora vedeti, da ni nikakršna izjema in da tudi ostalim iskalcem na Stezi ne gre vse gladko. Vsi, absolutno vsi, MORAJO PREJ ALI SLEJ ITI SKOZI POPOLNOMA ISTE TEŽAVE. Pri vsakem začetniku sproži vzdih olajšanja srečanje z ostalimi Privrženci. Tedaj se lahko neposredno prepričajo, da so to ljudje iz krvi in mesa, ki podlegajo istim slabostim in so prežeti z istim upanjem. Vendar od takšnih stikov ne sme Privrženec pričakovati olajšanja svojih težav. Ne sme upati, da bo nekdo podstavil hrbet pod njegovimi bremeni. Ne bo, nihče! Moramo jih nositi sami! Drugi tega ne morejo, tudi če bi to hoteli. Resničen samorazvoj ni nič drugega kot reševanje, ne pa izogibanje problemom. Na tem mestu moram poudariti, da hermetizem, razne vrste joge in splošno vse, kar nosi pečat skrivnosti, velikokrat služi kot zatočišče nevrotikov nesposobnih za normalno in aktivno življenje. V takšnih primerih lastne napake, namesto da bi jih realno spoznali in jih z aktivnim prijemom eliminirali, doživljamo kot vrline, zaradi katerih je nevrotik boljši od ostalih smrtnikov. Takšni ljudje lahko in leta preučujejo jogo in hermetizem, ne da bi mignili s prstom, da bi ju uporabili v svojem življenju. S hermetičnim treningom se sicer budijo psihične sposobnosti, toda oni so ”nad tem”, nad človeško sebičnostjo in egocentričnostjo. Toda, skoraj vsak opazi nedoslednost takšnih ljudi, njihova kontradiktorna stališča in obnašanje. Poznal sem takšnega ”teoretika hermetizma, ki je o vsaki njeni veji nekaj vedel in znal o tem lepo pripovedovati itd., toda ni imel niti ščepca osebne izkušnje. Živel je z materjo, upokojenko in že leta ni delal ničesar. Največ časa je preživel ob branju, dolgih sprehodih, premišljevanju o osvoboditvi duše od ponovnega rojstva in podobnih stvareh. Povsem dovolj je bilo pred njim omeniti denar, pa se mu je obraz prezirljivo spačil. On, odrastel možakar, je živel leta na račun matere, a se je vseeno počutil ”nad vsem tem”. Ta primer navajam kot zelo pogost. Veliko takih subtilnih duš je na tem našem svetu. Zato se nepristransko vprašajte o svojih osnovnih motivih vašega interesa za hermetizem (jogo, Vedanto). Bežanje pred problemi ni nikakršno zdravilo. Slabosti, ki jih ima čovek na začetku, se bodo nato vlekle skozi ves čas njegovega dela (če si jih ne bo na začetku priznal in, kar je najvažnejše, eliminiral s hermetičnimi sredstvi). Take slabosti se s hermetičnimi aktivnostmi pokažejo veliko prej kot v vsakdanjem življenju. Zapomnite si, da je vsaka veriga močna toliko, kot je močan njen najslabši člen! Zato se praktično delo nanaša na eliminiranje slabosti (z napornim delom z Drevesom Živjenja in ostalimi operativnimi tehnikami), ne pa na govorjenje ”kaj lahko ta ali kdo drug” in kaj piše v knjigah. Spomnite se, da je zavestna psihična evolucija dela odpravljanje lastnih pomanjklivosti, ne pa kopičenje suhoparnih dejstev in sterilnih znanj. Približali smo se koncu tega poglavja. Še enkrat se logično vprašajmo – kaj je cilj psihične evolucije, h kateremu težijo Privrženci hermetične Poti z željo, da skrajšajo to dolgo pot? Kako je videti to stanje? Kaj pri tem občutimo? Najkrajše povedano je to doseganje nove kvalitetne stopnje zavesti in zavestno delovanje na tem nivoju. Po drugi strani je cilj evolucije, h kateremu težijo vsa hermetična učenja in discipline TOTALNO SPOZNANJE o lastni naravi, svetu in odnosu s svetom. Nekateri to stanje imenujejo Kozmična Zavest, ker v njej izginjajo meje med subjektom in objektom. Tedaj za Privrženca Vse postane Vse. VSE JE VSE JE VSE. Ne obstaja izolirani objekt, ki se opazi in o katerem se misli. Na primer, ne obstaja samo prst. Prst je istočasno tudi roka, roka je telo, telo pa je vse človeštvo, preteklost, sedanjost in bodočnost, istočasno. S stališča psihološke dinamike, bi se to stanje lahko opisalo kot spajanje vseh arhetipov v zavestno celoto (Jungovo učenje o arhetipih bo razloženo pozneje, ker predstavlja psihološko podlago magije). To stanje je težko razumeti, ker je transcendentalno in se naši poskusi, da ga sedaj razumemo, zreducirajo na uporabo končnih kategorij. Morda je najbolj ustrezna primerjava s stanjem orgazma. Pri orgazmu izgine meja med objektom in subjektom. Človek nima v zavesti ničesar, a VSE VE. Podobno stanje zavesti povzročajo nekatere halucinogene droge, vendar s kratkotrajnim učinkom in s škodljivimi posledicami. V starejši hermetični literaturi je proces dajanja posvetitve (inicijacije) opisan kot poistovetenje s Kozmično Zavestjo. Tako se posvetitev v zahodnem hermetizmu enači s Samadhijem pri jogi in Vedanti, Satorijem pri zenu in Nirvano v budizmu. Resnica je, na žalost, zelo daleč od tega. Posvetitev, ki se jo dobi v skupinskem delu, ali pa do nje pride Privrženec z individualnim treningom, predstavlja globoko spoznanje o življenju, njegovemu namenu in metodah pospešitve osebne psihične evolucije. Privržencu postane bolj jasno njegovo mesto v svetu in pot, ki ga čaka. Toda na različnih stopnjah evolucije se dobi vedno nove posvetitve, čeprav ni treba misliti, da jih je toliko kot avtobusnih postaj. Po vsakem daljšem napredovanju se javi potreba, da se Privrženec zbere, se orientira, do kje je prišel in koliko poti je še pred njim. Takšno orientacijo mu daje posvetitev – nekako postane sposoben, da se objektivno spozna in orientira v odnosu do zunanjega sveta ter sveta subjektivnih izkušenj. Mislim, da ni treba poudarjati, da čaka vsakogar, ki stopi na Pot, ogromno dela. Potrebna so velika odrekanja kot pri vsakem treningu, ki daje rezultate. Privrženec se bo večkrat spomnil besed nekega velikega hermetista: ”Našel bo samo tisti, ki išče. Vrata se bodo odprla samo tistemu, ki dolgo in vztrajno trka!” MAGIJA IN DUŠEVNE MOTNJE Zelo pogosto je mišljenje med ljudmi, ki so nekaj slišali o hermetizmu, da je ukvarjanje s ”takšnimi stvarmi” zanesljiva pot v duševno bolnišnico. Sliši se, kako je ta in ta ”malo zašel”, zblaznel itd.. Praviloma vam ljudje ne bodo navedli konkretnh oseb, ampak bodo dejali, da so to slišali od človeka, ki mu popolnoma verjamejo. Če uspete priti v stik z omenjeno osebo, vam bo dejala, da je to slišala od nekoga drugega, ta od tretjega itd., in kot da veriga nima konca. A vseeno, kjer je dim je tudi ogenj. Koliko je v vsem tem resnice? Obstajata dva razloga za takšne zgodbe. Prvi je ta, da so zunanje manifestacije psihične magije in duševnih obolenj, še posebno shizofrenije, v veliki meri podobne. Pri mnogih duševnih obolenjih so prisotni simptomi čutnih iluzij, halucinacij, obsesivnosti itd. Takšni ljudje slišijo neresnične glasove, vidijo ljudi in bitja, ki jih ne vidi nihče drug razen njih itd. Pogosto trdijo, da lahko slišijo in vidijo, kaj se dogaja na drugem koncu sveta, da slišijo misli ljudi iz svoje okolice, da gredo lahko skozi zaprta vrata in zidove. Shizofrenik vam bo dejal, da se istočasno nahaja poleg vas in v sosednji sobi, da je lahko na dveh krajih istočasno. Pogosta vsebina bolnikovih misli je njegovo vplivanje na druge ali vplivanje okolice nanj. Največkrat so obsedeni z mislijo, da so začarani, zasužnjeni, da morajo poslušati ukaze nevidnih gospodarjev itd. Ker hermetisti operirajo z višjimi nivoji eksistence (astralnim in mentalnim nivojem), je navzven veliko fenomenov hermetizma precej podobnih duševnim motnjam. Drugi razlog je, da nekatere okultne skupine iščejo senzitivce (osebe z razvito ekstrasenzorično percepcijo), da bi preko njih, kot medijev, lažje prišli v stik z višjimi nivoji. Pogosto se v takšnih skupinah sreča osebe, ki niso senzitivne, ampak so potencialni shizofreniki. Pozneje, ko duševno obolijo, se z zamenjavo vzroka in posledice napačno sklepa, da so takšne osebe znorele zaradi ”ukvarjanja z okultnimi nauki”. Pri tem se pa popolnoma pozabi na dejstvo, da so bile že motene, preden so prišle v stik s hermetizmom. Tukaj nisem upošteval črnomagijskih organizacij, ki jih RESNIČNO IZKLJUČNO SESTAVLJAJO DUŠEVNO MOTENE OSEBE RAZLIČNIH PATOLOŠKIH KATEGORIJ. Vodje takšnih skupin so običajno agresivni psihopati, člani pa živčno obolele in labilne osebe (histeriki, potencialni narkomani) in osebe s seksualnimi motnjami (nimfomanke, homoseksualci, sadomazohisti itd.). O črni magiji novejšega obdobja bom povedal nekaj na kratko v naslednjem poglavju. Verjetno bo vsakogar zanimal princip, kako se da praktično ločiti hermetične fenomene od psihopatoloških. Obstaja samo en in edini princip. To pa je VOLJA. Duševno motena oseba ne more nadzorovati opisanih fenomenov. Ti se pojavijo spontano, brez volje bolnika. Ta je v takšnih slučajih PASIVEN. Po svoji volji ne more odločati, kdaj se bo fenomen javil, koliko dolgo bo trajal, niti ga po svoji volji ne more končati. Izredno močan občutek strahu pri shizofrenikih izvira največ iz dejstva, da bolnik ne more prekiniti stanja, v katerem se nahaja. Strahotne halucinacije ga preganjajo in se mu vsiljujejo. Z njimi je obseden. Nasprotno pa treniran hermetik popolnoma obvlada položaj. PO SVOJI VOLJI odloča, kdaj bo začel prejemati vtise z višjih nivojev (astralnega in mentalnega), kako dolgo bo fenomen trajal, in po svoji volji ga lahko prekine. Volja je v vsaki magijski operaciji ključni usmerjevalni faktor. Spomnite se, da smo psihično magijo definirali kot IZZIVANJE SPREMEMB V ZAVESTI PO VOLJI. Različne plasti zavesti treniranega hermetika so dobro ločene druga od druge in prepreke med njimi padajo samo takrat, ko on to hoče. Vsako spontano javljanje vizij, glasov in podobnih fenomenov, ki jih Privrženec ne more prekiniti po volji, je patološki simptom. V takšnem primeru se mora vsako urjenje takoj prekiniti! Na srečo so takšni primeri zelo redki, ker ima že samo prakticiranje magijskih tehnik veliko elementov učinkovite psihoterapije. Kot vidite, je ločevanje zelo enostavno. ČRNA MAGIJA DANES Psihična energija je, kot vsaka druga vrsta kozmične energije, nevtralna (ne dobra, ne slaba). Dobra ali zla je njena uporaba. Tako se, z upoštevanjem uporabe psihične energije, govori o črni ali beli magiji. To temo bom praktično obdelal v poglavju o psihičnem napadu in psihični samoobrambi, tukaj pa se bom zadržal na splošnih principih. V večini knjig o magiji piše, da je črna magija uporaba psihične energije za povzročanje zla. Nasprotno temu, ima bela magija za cilj povzročanje dobrega na kakršenkoli način. Tako so tipične belomagijske operacije npr. psihično zdravljenje, molitve, odpravljanje pomanjklivosti človeškega značaja, razvitje duševnih sposobnosti itd. Klasične črnomagijske operacije so čaranje z namenom povzročanja zla neki osebi, pridobitev naklonjenosti osebe nasprotnega spola z magijskimi sredstvi, izzivanje strahu in sovraštva ter operacije, v katerih se žrtvuje živa bitja (živali) itd. Iz dosedanje razlage se lahko dobi vtis, da je zelo enostavno povleči mejo med belo in črno magijo. Globje razmišljanje pa pokaže, da vsa stvar ni tako enostavna. S hermetičnega stališča vemo, kaj je za nekoga dobro, toda, ali ga smemo prisiliti, da to sprejme, da je to v njegovem interesu? Spoznavamo, da se v primer vpleta faktor svobodne volje. Na človeka ne smemo vplivati proti njegovi volji kljub še tako vzvišenemu cilju! Navsezadnje, kdo pa smo mi, da odločamo o tem, kaj je za nekoga dobro in kaj zlo? Rečemo lahko samo, kaj je dobro za nas, ne pa, da to našo vrednoto vsiljujemo drugim. Na svetu je polno spiritualnih zlorab. Spomnite se staršev, ki, ko trdijo, da želijo svojemu otroku samo najboljše, letega popolnoma onesrečijo in ga pohabijo za vse življenje. Na takšne in podobne primere je mislil tisti, ki je rekel: ”Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni.” Hermetična aktivnost naredi etični izpit, če: 1. nikomur kakorkoli ne povzroči zla, 2. ne krši svobodne volje. Situacija se še naprej komplicira zaradi tega, ker moramo tudi sebe zaščititi od delovanja drugih ljudi. Ko nekdo od vas zahteva neko stvar, je to največkrat izraz njegove svobodne volje, ali ne? Če npr. taka zahteva ni v skladu s celovitostjo vaše osebnosti, ste jo dolžni odkloniti. Tako se upirate njegovi volji, kozmični zakon pa je v takšnem primeru na vaši strani. Nesposobnost, da bi tako ravnali, označuje blago patološko stanje slabosti volje. So ljudje, ki pogosto svojo slabost razglašajo za vrlino in jo odevajo v plašč ekstremne dobrote. To je lažna in izumetničena opredelitev. Takšni ljudje se stalno pritožujejo, da jim okolica ne vrača njihove dobrote. Dejstvo pa je, da mora človek najprej zadovoljiti sebe, potem pa lahko zadovolji vse ostale. Včasih se z izrazom črne magije razume izključno uporaba hermetičnih tehnik za povzročanje zla in organizirano delovanje v tej smeri kot tudi druge inkriminirane aktivnosti, ki so kaznive (seksualno perverzne orgije in skupinska drogiranja). Nekatere organizacije se celo deklarirajo kot bele, čeprav uporabljajo halucinogena sredstva. Ne glede na njihovo opredelitev, je pa dejstvo, da so to črnomagijske organizacije. Uporabo droge upravičijo s trditvijo, da se privržencem tako pokaže, kaj jih čaka po končanem treningu, ko lahko, potem ko razvijejo nadčutne sposobnosti, prodrejo na višje nivoje eksistence. Morda je našim bralcem ta razlaga odveč, ker ni pri nas niti ene organizirane belomagijske skupine (kolikor vem), črnih organizacij pa ni vredno omenjati. Toda vseeno. Številni naši ljudje delajo v tujini, tako da lahko za hermetizem zainteresirani ljudje pridejo v stik z različnimi skupinami. Pomembno je, da znajo razlikovati belo od črnega. Najštevilčnejše črnomagijske organizacije, ki v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju, se nahajajo v ZDA in Veliki Britaniji. V Ameriki so glavna področja črnih organizacij v Kaliforniji in New Yorku. Podvrsta črne magije je kult čarovnic (witchkraft), ki predstavlja povratek k poganskim in mnogobožnim religioznim ritualom. Zanimivo je, da išče veliko črnomagijskih organizacij opravičilo za svoj obstoj in aktivnost v morali Nove dobe. Pravijo, da je zlo univerzalno. Če Bog obstaja, je poosebljenje zla, ker je takšen svet, čigar stvarnik je. Zato moramo sprejeti zlo v vseh oblikah. Nekatere skupine se predstavljajo kot avantgarda novih družbenih gibanj. Nadzor nad čutili in njihovo brzdanje, verovanje, da je telo grešno itd. so, kot pravijo svečeniki nove religije, samo proizvodi srednjeveškega mračnjaštva, ki je človeštvu prineslo samo nesrečo. Namesto takšnega lažnega verovanja uči nova religija satanizma človeka življenjskih radosti in uživanja v vsem, kar lahko telo in čutila ponudijo. Satanizem ustreza ljudem, ki jim je je potrebno osvobajanje od občutkov krivde, kadar se vedejo nemoralno. Po psihološki plati iščejo častilci satanizma način, da lahko brez zadržkov izrazijo svoj seksualni nagon. Večinoma to niso mladi ljudje, ki bi se pridružili hipijevski druščini, da bi to počeli brez inhibicij in kompleksov. Povprečen satanist ima v primerjavi z hipijem veliko manj las na glavi, a precej več maščobe na trebuhu. Zato so se spremenili v ”prave vernike” nove religije, ki delajo to, kar jim ukazuje ”njihov bog”. Krščansko zapoved ”ljubi svojega bližnjega” so v življenju uporabili dobesedno. V črnomagijskih ritualih so pravila v primerjavi s krščanskim bogoslužjem povsem obrnjena. Dovoljeno je vse tisto, kar ima povprečen in normalno vzgojen človek za nedopustno in zlo. Pri tem ne pokažejo veliko domišljije, ker je večina črnomagijskih ritualov pravzaprav nazaj obrnjen krščanski ritual. Glavni simbol bele oziroma evolutivne hermetike je petokraka zvezda (pentagram). Isti ta simbol, obrnjen narobe, je simbol črne magije. Na podplate nog rišejo križ, tako da med celo črno mašo hodijo po njem. Namesto poljubljanja križa se kot dejanje prekletstva vrši množično pljuvanje. Znana krščanska molitev ”Oče naš” se izgovarja obrnjeno nazaj in se jo prekinja z gnusnimi vzkliki, pljuvanjem in uriniranjem po krščanskih simbolih, spremlja pa se jo s seksualnimi orgijami. Zelo pogost elemet črnih ritualov je defloracija novega člana skupine s strani poglavarja in v prisotnosti vernikov. Prisotni pa so tudi komični elementi. Razširjen je običaj izkazovanja časti vrhovnemu svečeniku. Namesto poljuba roke se pred vsemi častilci poljublja duhovnega vodjo na razgaljeno zadnjico. Satanski rituali resnično predstavljajo ”obljubljeno zemljo” za preučevanje psihiatrov. Če uporabimo kriterij zdravega razuma, nam bo takoj jasno, s kakšnimi ljudmi in s kakšno ”religijo” imamo opraviti. Že davno je bilo povedano: ”Česar se pameten sramuje, s tem se nor ponaša”. Ker je moralna cenzura tudi pri relativno motenih ljudeh kar močna, je tudi razumljivo, zakaj se v večini teh kultov zatekajo tudi k široki uporabi halucinogenih drog. POLOŽAJ RELAKSACIJE IN DIHANJE Vsi sistemi okultnega treninga, tako vzhodne in zahodne hermetične tradicije, težijo k reintegraciji osebnosti na novih temeljih. Ker sta duh in telo neločljivo povezana, je povsem logično, da vsi ti sistemi psihičnega razvoja še posebej poudarjajo spremembo osnovnih psihofizičnih funkcij. Dal vam bom samo osnovne smernice, s poudarkom, da lahko v njihovih mejah naredite vse mogoče osebne adaptacije, da bi si olajšali praktično delo. Na primer, v vaji Srednjega Stebra, ki bo opisana kasneje, je rečeno, da se dela v sedečem položaju. Ker pa nekaterim bolj ustreza ležeči položaj, je jasno, da ga lahko uporabijo. Pomembno je edino to, da se lahko relaksiran človek dalj časa neovirano koncentrira. V skladu z zahodno tradicijo vam svetujem sedeči položaj na trdem stolu ali postelji. Lahko je tudi fotelj, vendar s površino, ki se ne upogiba, da ne bi prihajalo do krivljenja hrbtenice. Hrbtenica mora namreč biti ravna, kot ji prirojena anatomska krivina dovoljuje. Noge morate po vsej dolžini držati skupaj. Zvite so v kolenih, tako da tvorijo pravi kot. Če uporabljate ležeči položaj, potem imejte noge poravnane in skupaj po vsej dolžini. Roke sproščeno počivajo z dlanmi na bedrih ali kolenih. Pri dolgotrajni vaji moti nekatere rob stola, ker otežkoča kroženje krvi v nogah. V takem primeru je priporočljivo dati pod stopala kakšen podstavek, ki je lahko kos lesa ali dve debeli knjigi. Ves čas med vajami dihanja in vizualizacije morajo biti noge od stopal do genitalij skupaj. To ponavljam, ker je zelo pomembno in predstavlja drugo zahtevo, ki jo nekateri ljudje brez pripomočkov ne morejo izpolniti. Noge, katerih mišice so relaksirane, težijo k temu, da bi se razmaknile. Rešitev tega je zelo enostavna. Priskrbite si širok pas in ga pred začetkom vaje zavežite nad koleni. Ne sme pa biti preveč zategnjen! Uporabite lahko tudi platnen robček ali kaj podobnega. Pomembno je le, da vam drži noge skupaj in da vas ne stiska preveč. Tako bi motena cirkulacija krvi povzročila otrplost, ki bi onemogočila koncentracijo na nalogo. Vse kasneje opisane tehnike delajte v tem položaju in ob določenem času. Pri vsaki omembi položaja v tekstu je vedno mišljen tisti, ki je bil prej opisan, ali tisti, ki ste ga osvojili in zadovoljuje vse kriterije (ravna hrbtenica in noge skupaj). Relaksacija pomeni sprostitev. To je sproščanje mišic vsega telesa. Sodoben način življenja povzroči, da je vse telo bolj ali manj napeto. Močni zvočni dražljaji ne napadajo samo slušni organ, temveč vso površino kože. V takih situacijah smo že od rojstva, zato doživlja človek stanje zvočne izolacije kot nevzdržno. V takšnem stanju se pojavi tako imenovana ”zvočna žeja” po dražljajih. Tisti bralci, ki so preučili moj prvi učbenik ”Psihični trening jogijev”, ne bodo imeli z relaksacijo nobenih težav. Če z vami ni tako, se morate naučiti sproščanja. To pomeni, da morate vse mišice telesa, ki so ves čas nezavedno napete, povsem popustiti. Ker telesna stanja vplivajo na duševne procese in ker duševni in emocionalni procesi vplivajo na sistem endokrilnih žlez, se s tehniko relaksacije ustvarja zaprt krog zelo ugodnih vplivov, ki imajo izredne učinke tudi izven hermetičnih aktivnosti. Začnite z mišicami, ki zategujejo kožo na vrhu glave in čelo. Skoraj vedno so zelo napete in večina ljudi nima nad njimi nobenega nadzora. Da bi kar najbolje občutili aktivnost teh mišic, jih morate najprej maksimalno napeti. Tako bo na glavi prišlo do zategovanja kože in zlahka boste odkrili, v katero smer gre naproten proces – proces relaksacije. Mišice popustite! Nadaljujete z mišicami obraza, vratu in prsnega koša. Z rokami je proces nekoliko lažji. Kot mrtve naj vam vise z dlanmi položenimi na bedra. Nato nadaljujte z relaksacijo posameznih skupin mišic, ene za drugo. Razumljivo je, da mišic, ki držijo hrbtenico navzgor, ne morete sprostiti, ker bi vam telo padlo. Je pa to mogoče narediti v ležečem položaju. Ves proces relaksacije bo trajal nekaj minut, dokler se ne sprostijo vse skupine mišic (po nekajtedenski vadbi, ko dosežete potrebno rutino, lahko celoten proces skrajšate na nekaj sekund). Po končani relaksaciji preidite na vajo nadzora dihanja. Nadzor dihanja pripelje do pomembnega nadzora psihične energije. Zato vsi sistemi duševnega treninga temu procesu posvečajo veliko pozornost. Takoj na začetku vas moram opozoriti, da se vzhodni sistemi dihanja ne smejo mešati z zahodnimi, čeprav so si formalno zelo podobni. (Za vse vaje pa to ne velja, ker so nekatere skupne obema sistema.) Nadzor dihanja, opisan v ”Psihičnem treningu jogijev”, je sistem sam zase. Od tam opisanih vaj lahko vzporedno z obvladovanjem tehnik psihične magije delate vajo gugalnice – carsko pranajamo (ta vaja je Leonardu Orru služila kot temelj za ustvarjanje danes znane tehnike Preporoda ali “Rebirthinga”. Orr je ta sistem ustvaril nekaj let po prvi izdaji moje knjige “Psihični trening jogijev”. Ali je do te tehnike prišel samostojno, ali jo od nekoga prevzel, mi ni znano.) in dihanje skozi kosti. Poudarjeno vam svetujem, da delate to vajo, ker je njena vrednost, glede na minimalno vloženi trud, resnično neprecenljiva. Carska pranajama omogoča hitro vnašanje energije v organizem in njeno akumulacijo v živčnih centrih. Njena uporaba spodbuja javljanje takšnih telesnih simptomov, na podlagi katerih se Privrženec lahko osebno prepriča o resničnosti omenjenega in ima tako otipljiv dokaz, da ne trati časa zastonj. Vendar, opozarjam, da to vajo lahko delate le kot samostojno, nikakor pa ne v sistemu hermetičnega treninga.

Dodatne informacije

ISBN 961-90688-6-8
Format A5
Vezava Broširana, Trda
Avtor Slavinski
Država Srbija
Jezik SLV
Število strani 190

Oznake produkta

Uporabite presledke, da ločite oznake. Za fraze uporabite enojne citate (').

Napišite vaše lastno mnenje

Loading...
Počakajte...